Družabna omrežja so dala uporabnikom možnost, da postanejo njihovi glasovi tako odmevni, kot so bili v preteklosti glasovi novinarjev ali celotnih medijev. Sporočila spletnih vplivnežev imajo lahko večji doseg oz. vpliv kot množični mediji, zato predstavljajo njihova mnenja pomemben del vsebine, na katero morajo biti moderni PR-ovci še posebej pozorni.

Ko govorimo o politiki in uspešni komunikaciji, seveda ne moremo mimo Obamove kampanje na družabnih omrežjih, ki mu je leta 2008 pomagala do zgodovinske zmage na ameriških predsedniških volitvah. Zanimivo analizo si lahko preberete tukaj.

Zdaj je leto 2017. To nedeljo je v Sloveniji potekal referendum o drugem tiru, že 22. po vrsti v samostojni Sloveniji. Po sedaj še neuradnih podatkih je bila udeležba 20 odstotna, več kot polovica volivcev je podprla zakon o drugem tiru. Pobudniki referenduma, ki so zakonu nasprotovali, so njegovim zagovornikom, torej vladni strani, že od samega začetka očitali neenakopraven položaj pri prepričevanju volivcev. Vlada naj bi se poslužila močne propagande, civilna iniciativa si naj ne bi zmogla privoščiti enake promocije kot zagovorniki zakona. Kolikšen je bil dejanski učinek komunikacije o drugem tiru v času, ko je potekala intenzivna kampanja, in kdo so bili njeni glavni spletni vplivneži? Z Mediatoolkitom smo preverili spletni utrip v zadnjem mesecu, ki je potrdil trend pomembnosti spremljanja družabnih omrežij.

Zdaleč največ komunikacije o 2. tiru se je pojavilo na družabnem omrežju Twitter, in sicer 81 odstotkov vseh omemb drugega tira, kar predstavlja 8.224 tvitov. Delež komunikacije na spletnih medijih je predstavljal le 12 odstotkov vse spletne komunikacije oz. 1.261 člankov. Kljub temu, da v Sloveniji obstaja okoli 200.000 Twitter profilov z različno stopnjo aktivnosti, je lahko to pomemben delež komunikacije, ki so ga v primeru drugega tira uporabljale tako vlada, politične stranke in njeni predstavniki, kot mediji ter drugi uporabniki tega družabnega omrežja.

Če bi med seboj primerjali doseg vsebin na Twitterju in spletnih medijih, bi prišli do naslednjega podatka: doseg na Twitterju je bil za 2,5-krat višji kot doseg na spletnih medijih. Oz. rečeno drugače – 1.195 različnih avtorjev na družabnih omrežjih je imelo večji doseg kot skupno 151 spletnih medijev, ki so v tem času pisali o drugem tiru.

S približevanjem referenduma je naraščala tudi intenzivnost komunikacije. V zadnjem mesecu, ko je bilo na spletu 10.134 omemb drugega tira, je bil vrhunec (pričakovano) dan pred začetkom volilnega molka. Na družabnih omrežjih je odmeval incident, ki se je zgodil v soočenju na nacionalni televiziji, ko so varnostniki iz studia odstranili nasprotnika zakona. Spodja objava je bila na ta dan deležna največjega dosega.

Kdo je tvital?

Nasprotniki vladnega zakona o drugem tiru so bili predstavniki trenutne vladne opozicije, nekatere civilne iniciative in neparlamentarne stranke, v prid zakonu pa so svoje mnenje podajali tako vladna stran, največja vladna stranka in vidnejši predstavniki gospodarstva. In kdo je svojo podporo največkrat izražal na Twitterju? Gotovo vladna stran, ki je imela na Twitterju največji delež tvitov, izstopala je tudi stranka SMC in Twitter profil predsednika vlade. V spodnji tabeli, ki prikazuje top 8 Twitter profilov, se pojavljajo tudi goreči nasprotniki vladne strani, ki pa imajo manj kot 1000 sledilcev, zato jih ne bi mogli označiti kot spletne vplivneže.

Zanimiv je tudi pogled na lestvico o tvitih, ki so bili deležni največ interakcij. Prevladujejo podporniki stranke SDS. Mimogrede, njen predsednik ima na Twitterju več kot 48 tisoč sledilcev, njegove objave pa so deležne visokega števila deljenj.

Preverili smo tudi sentiment, ki ga je bila deležna komunikacija na spletu v zadnjem mesecu. Analiza samodejnega sentimenta je pokazala večji delež negativnih vsebin o drugem tiru za 6 odstotkov, stanje gre nedvomno pripisati angažiranosti privržencev trenutne opozicije, ki so se na Twitterju brez zadržkov izpostavljali in delili svoja mnenja.

Kaj je pokazal pregled komunikacije o drugem tiru?

Nedvomno velik angažma privržencev trenutne opozicije, ki pa zaradi nizke volilne udeležbe niso uspeli doseči cilja in izglasovati nezaupnice vladnemu zakonu. Po podatkih septembrske raziskave javnega mnenja se na vrhu strankarske lestvice še vedno nahaja največja opozicijska stranka SDS, zato lahko v tudi v prihodnje pričakujemo veliko mnenj njenih privržencev na družabnih omrežjih.

Za razliko od visoke podpore stranki naj bi njen predsednik užival izredno nizko stopnjo priljubljenosti, zato bi bilo zanimivo preveriti sentiment, ki ga je ta deležen na spletu. Social listening je lahko namreč izvrsten vir podatkov, ko je v igri vprašanje javnega mnenja. O treh pomembnih razlogih, zaradi katerih je smiselno dati prednost social listeningu in ne fokusnim skupinam, smo v preteklosti že pisali, članek si lahko preberete tukaj.

Tudi prihodnji tedni bodo na političnem parketu sila pestri, saj se bližajo predsedniške volitve.  Spremljali jih bomo tudi z Mediatoolkitom.