To nedeljo bodo na sporedu evropske volitve, v katerih bomo imeli možnost soodločanja pri izbiri 8 slovenskih predstavnikov v Evropski parlament. V tokratnem volilnem boju sodeluje 14 različnih list, od tega 9 parlamentarnih in 5 neparlamentarnih, s skupno 103 kandidati.

Komunikacija o evropskih volitvah

Zanimala nas je popularnost volitev za Evropski parlament in strankarskih list na slovenskih spletnih medijih in družbenih omrežjih v obdobju med 23. aprilom in 23. majem. Analiza je pokazala na povprečno 185 spletnih omemb dnevno, pri čemer se je od 20. maja njihovo število s približevanjem dnevu volitev začelo zviševati, tako da je doseglo v povprečju 350 omemb dnevno.

V primerjavi predhodnim obdobjem, torej med 23. marcem in 23. aprilom, se je spletna pojavnost evropskih volitev zvišala za 37 odstotkov po številu omemb (na 5.280) in za dobrih 66 odstotkov po številu dosega (na 6.417.210). Ta je bil posamično največji na spletnih medijih, sledila sta družbeni omrežji Twitter in Facebook, ki pa sta v seštevku presegli doseg spletnih medijev.

Večina vsebin o evropskih volitvah je bilo napisanih s pozitivno konotacijo (43 odstotkov), negativna konotacija je prevladovala v 19 odstotkih.

Priljubljenost strankarskih list

Po rezultatih telefonske raziskave, objavljene na slovenski nacionalni televiziji 23. maja, najbolje kaže skupni listi SDS-a in SLS-a. Sledi podpora vladnima strankama LMŠ in SD, ostale liste naj bi prejele manj kot 10 odstotkov glasov.

Če pogledamo trenutno popularnost list na spletu, je situacija na vrhu relativno podobna: največjega dosega je deležna koalicija strank SDS + SLS (s 32 odstotki celotnega dosega), drugo mesto pripada stranki SD (18 odstotkov), tretje LMŠ  s slabimi 11 odstotki. Sledita stranki Levica in DeSUS, po dosegu pa preseneča nestrankarska lista DOM, ki je v 91 odstotkih vseh sporočil prisotna na Twitterju. Ne glede na to je delež vsebin z negativno konotacijo pri njej 38 odstoten. Manj kot 5 odstotni doseg so zabeležile stranke NSi, Zeleni, SMC, SAB, SNS, Dobra država, Povežimo se in ZSi.

Pri pregledu analize sentimenta največji delež vsebin s pozitivno konotacijo beleži koalicija strank SDS+ SLS, sledita stranki SD in NSi.

Če bi sešteli doseg objav na družbenih omrežjih Twitter in Facebook, bi bil ta pri večini pojavnosti list višji od dosega na spletnih medijih, kar potrjuje pomembnost dvosmerne komunikacije, ki se ji posvečajo stranke. Družbena omrežja so poleg tega glavni vir informacij za mlade generacije, med katerimi so tudi tisti, ki imajo namen prvič oddati svoje glasove.

In kakšna je priljubljenost nosilcev posameznih list? Če pogledamo predstavnike parlamentarnih strank, si prva tri mesta delijo obstoječi evropski poslanci Milan Zver, Tanja Fajon in Igor Šoltes. Omenjeni poslanci so na spletni strani MEPrankings izpostavljeni kot najbolj aktivni slovenski predstavniki glede na njihovo pripravo poročil, govore in nenazadnje prisotnosti na plenarnih zasedanjih parlamenta.

Zadnje dejanje sledi v nedeljo, ko bodo svoje povedali volilci. Na zadnjih evropskih volitvah leta 2014 je svoj glas oddalo le 24 odstotkov volilnih upravičencev, kar je Slovenijo uvrstilo na sam rep držav Evropske unije tik pred Poljsko, Češko in Slovaško.

Preberite si še, kako si lahko olajšate spremljanje javnega mnenja, političnih nasprotnikov ali medijskih vsebin –  v tem blog zapisu.