Kakšna bo vloga družbenih omrežij pri volilnih kampanjah v prihodnosti? 

Že pogled na trenutno predsedniško kampanjo v obdobju med 22. septembrom in 20. oktobrom kaže na prevladujoč delež omemb na teh spletnih virih. Spletne vsebine, ki so se navezovale na tokratne predsedniške kandidate in kandidatke, so  bile v 77 odstotkih objavljene ravno na Twitterju. Vzporedno s klasičnimi televizijskimi soočenji so svoje poglede delili novinarji, vplivneži in drugi uporabniki spleta, svojo veščost v uporabi družbenih omrežjih pa so seveda morali dokazati tudi kandidati sami.

Vsebine, objavljene na družbenih omrežjih, vplivajo na izoblikovanje političnih stališč. Po rezultatih raziskave Pew Reseach Centre delež ameriških državljanov, ki vsaj del novic dobiva iz tega spletnega vira, znaša 62 odstotkov. Na izoblikovanje mnenj vpliva še krog prijateljev, ki običajno pogosto potrjujejo naš pogled na svet in politiko.

Veliko vlogo v političnih kampanjah PR strokovnjaki za prihodnost pripisujejo videu in klepetalnim robotom. Zlasti slednji omogočajo takojšnjo dvosmerno komunikacijo, ki jo že uporabljajo največje znamke. Opazen je pomik uporabnikov spleta na omrežja, ki omogočajo še bolj neposreden stik, kot je npr. Instagram.

Spremenjenemu načinu komunikacije se bodo morale posvetiti tudi politične stranke. Analiza velikih podatkov  jim bo omogočala natančnejši vpogled v mnenja njihovih potencialnih podpornikov: kjer jih lahko najdejo, o čem razmišljajo, katere sporočila kampanje sprejemajo in katere ne, kot tudi kolikšna je verjetnost, da so pripravljeni stranko tudi finančno podpreti. Analiza bo torej vplivala na samo strategijo kampanje, da bi politika čim uspešneje nagovorila volilno telo.

Družbena omrežja so platforma, na kateri so dobili možnosti izražanja mnenj vsi njeni uporabniki. Občutek, da posameznik pripada večji skupini, lahko doprinese k pogostejšemu izražanju stališč, ki  so bila v preteklosti dojeta kot mnenja manjšine, je prepričana Laura Cram iz Univerze v Edinburghu.  To pa lahko k večji aktivnosti na družbenih omrežjih spodbudi tiste posameznike, ki se v preteklosti niso počutili kot del širše javnosti. Če to prenesemo v svet tvitanja, to pomeni, da ima lahko veliko število sledilcev prav takšen vpliv kot vsebina, predvajana na televiziji.

Kdaj ste nazadnje prelistali časopis, da bi prebrali, kaj se dogaja v politiki? Naklada časopisov pada, delež uporabnikov spleta narašča. V eni najbolj digitaliziranih držav, na Švedskem, so po podatkih zadnje raziskave rabe interneta njegovi uporabniki tako rekoč vsi, celo v starostni skupini nad 76 let ga uporablja več kot polovica.

Če se za konce vrnemo še v Slovenijo in predsedniško kampanjo, je dovolj zgovorno dejstvo, da je bil delež spletne pojavnosti v večini primerih daleč najvišji na Twitterju, kar je razvidno tudi iz spodnjih grafičnih prikazov.

 

Comments to: #volitve2017 in prihodnost političnih kampanj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Attach images - Only PNG, JPG, JPEG and GIF are supported.